Tajska: Treking v Chiang Mai

Danes naju čaka treking, zato sva se morala kar zgodaj vstati, da sva bila pravi čas na agenciji.

Med poplavo agencij, ki ponujajo trekinge sva izbrala tisto, ki je imela najbolj zanimivo ponudbo ter ceno za dvodnevni treking. Želela sva treking pri katerem obiščeš vasici Lihu in Lisu, zaj imajo zanimiv način življenja, vendar je bil treking predrag za to kar ponujajo. Potem sva poiskala treking, ki ne vključuje obiska dolgovratk, saj sama nimam ravno dobrega mnenja o tem, da postavijo ženske na ogled, kot v kakšnem živalskem vrtu.

Zjutraj pustiva nahrbtnika na agenciji ter se naloživa na avto, ki nas popelje do prve točke trekinga in sicer na ogled lokalne tržnice. Pot nadaljujemo do slonjega kampa, kjer nas že čakajo sloni za jahanje. Med ježo najin slon ves čas steguje rilec proti nama, da bi dobil banano, ampak je nimava, zato naju kaznuje z curkom vode. Med potjo mu le kupiva banane, zato smo se potem na vsakih nekaj metrov ustavljali, saj je ves čas fehtal za banane.

Morda samo nekaj besed o ravnanju s sloni. Od začetka sem bila kar razočarana oz šokirana, ko sem videla slona, kateremu so sprednji nogi zavezali z debelimi verigami, da se je komaj lahko premaknil. Slonji kamp gor ali dol, ravnajo že ne tako kot bi morali, vse je pa "only for tourist", ko vidimo samo simpatične slone in jahanje, kako je pa ozadje pa ne. Iz takšnih razlogov sva se tudi izognila slavnim tigrom.

Skratka potem so nas odpeljali na začetek trekinga. S trekingom smo začeli malce višje od slonjega kampa. Pot nas vodi po ozki ter dobro uhojeni poti, čez bambusove mostove, do slapu kjer smo imeli kosilo. Dobimo kar riž v vrečki, ki je bil pa zelo okusen. Potem se šele grizenje kolen v hrib zares prične. Predvsem hodimo po dobro uhojeni poti, do kolibe, kjer nam vodič pokaže njihovo kosilo žabo, žuzelke... Imeli smo super vodiča, saj se vidi, da mu je teren zelo znan, saj nam med potjo razlaga o rastlinah ter za kaj jih uporabljajo. Vmes smo naredili daljši postanek, kjer smo lahko kupili vodo, pogledali kako se izdelujejo kozarci iz bambusa ali pa se pomerili v ciljanju z njihovimi fračami.

Del poti nas vodi po bližnjici izven uhojene poti, čez gosto goščavo, kjer smo se komaj prebijali. Ampak če je bližnjica nimam nič proti.

Čez nekaj časa vidimo vas Karen Village, njihova riževa polja, kolibe, otroke, ki se brezskrbno igrajo... Nastanjeni smo v eni izmed njihovih kolib kjer imamo prostor za druženje in spanje. Medtem ko opazujemo, kako pripravljajo večerjo izvemo še mnogo zanimivih informacij o njihovem načinu življenja. Zvedeli smo, da živijo brez najmanjšega problema brez elektrike, da se poročijo pri štirinajstih letih, da ženske že po oblačilih ločimo, če so poročene ali ne. Poročene nosijo pisana krila, neporočene punce pa bela oblačila.

Po večerji nam pridejo otroci ob ognju zapeti nekaj njihovih tradicionalnih pesmi, nato pa še nas pozovejo, da zapojemo mi nekaj iz svoje države.

Zjutraj nas pričaka čisto evropski zajtrk, maslo, marmelada, jajce ter toast popečen kar nad ognjem, kateri je bil noro dober.

Počasi se vračamo v dolino. Med potjo se ustavimo pri manjšem slapu, kjer smo se lahko kopali.

V dveh dnevih smo prehodili okoli 17 kilometrov, kar niti ni veliko.

Za zaključek smo imeli še rafting na bambusovih splavih. Nadvse zanimiva izkušnja, saj smo se vozili mimo skal, čez brzice, pod podrtimi drevesi... Tako da zelo zanimiv zaključek trekinga.

Treking je zelo dodobra opisan za lažjo predstavo, kako sploh izgleda. Treking je dobro tudi izbrati glede na svojo kondicijo, ker za nekatere trekinge jo kar potrebujemo. Sploh pa priporočam dobro obutev, ne kakšnih fancy copatov. Sprva se mi najin izbrani treking ni zdel zanimiv, vendar ko sva po dveh dneh prišla nazaj v civilizacijo in ko malce pomisliš za nazaj, dobiš lepo izkušnjo kako nekateri živijo, vsaj pri meni je bilo tako. Mislim, da je tudi k dobremu vzdušju pripomogel naš vodič, ki živi v vasi, kjer smo bili, ker nam je v kratkem času pokazal svoj način življena ter povedal in pokazal ogromno zanimivih stvari oz informacij. Kar se tiče raznih živali, ki nam vzbujajo strah, moram reči, da se lahko zgodi, da srečamo kakšno. V poletnih mesecih se lahko zgodi, da srečamo kakšno kačo, v zdajšnem zimskem času bolj poredko. Mi smo videli le nekaj velikih pajkov in gosenico, k sreči kače ne, ker potem sploh nočem vedeti, kakšna bi bila moja reakcija.

treking 2000 bht
večerja 200 bht