Šri Lanka: Prihod v Hikkaduwo

Danes zapuščava čudovito Welligamo in se odpravljava na naslednjo in najino tudi zadnjo postojanko Hikkaduwo. Zjutraj se tako odpraviva na precej skromen zajtrk, greva spakirati stvari in se počasi odpraviti proti avtobusni postaji. Med tem ko se odpravljava se ulije in primorana sva počakati da dež poneha. Med tem lastnik prenočišča izkoristi čas in naju povpraša kako sva bla zadovoljna, glede na to, da ve, dva sprva ni bilo ok. Res je da je lastnik zelo prijazen, vendar ostali člani družine nimajo nekega odnosa do strank, sploh po ceni nočitve in precej osiromašenem zajtrku, sploh pa da o sami čistoči sobe ne govorim. 

Do avtobusne se odpraviva kar peš saj je slednja le ulico stran ob glavni cesti. Med čakanjem na avtobus začne ponovno deževati in v bližini naju nobene strehe, zato sva v hipu mokra kot miši. Kmalu pripelje avtobus, ki pa kljub najinemu mahanju in kriljenju z rokami odpelje mimo. Očitno morava stati točno na 'postaji' in ne deset metrov nižje. Kmalu pripelje naslednji na katerega se komaj zrineva z najinima nahrbtnikoma. Po slabi uri vožnje sva že v Kikkaduwi (Hikka) in se takoj podava na lov za prenočiščem. 

Že zjutraj sva si na bookingu ogledala nekaj ponudnikov sob. Najbolj ugodno in tudi lepo je bilo v guesthousu Happy Tuna in ker je le streljaj stran od avtobusne postaje, se odločiva da greva pogledati. Precej prijazna lastnica nama pokaže tri sobe, prvo malce dražjo, drugo malo cenejšo in tretjo pri kateri imava lahko v souporabi kuhinjo. Odločiva se za sledjo z uporabo kuhinje, saj si lahko še sama pripraviva kaj za pod zob. Sobe niso ravno moderno opremljene, so pa čiste, kar je pa nama najbolj pomembno. Ker nastanitve nisva rezervirala preko bookinga lastnica ne rabi plačevati provizije, zato nama omeni, da zadnji dan prideva na brezplačen zajtrk.

Popoldne se odpraviva na raziskovanje bližnje okolice, kjer najdeva restavracijo s pestro ponudbo hrane in celo po ugodnih cenah. Hikka je precej bolj turistična od prejšnjih destinacij, saj je izjemno priljubljena med turisti, sploh rusi. Zaradi podobnega naglasa so naju velikokrat zamenjali za njih. Hitro sva povedala, da sva iz Slovenije, saj imajo za ruse tudi druge cene. 

Med pohajkovanjem po ulici najdeva res mini market, v katerem so imeli vse kar sva potrebovala. Tako tu kupiva toast, marmelado, hrenovke in jajca katera si pripraviva za večerjo. Želela sva kupiti tudi sir, ampak ko sva videla ceno, slabe 3,5 eur za par rezin topljenega sira sva si hitro premislila.

Klemen med kuhanjem večerje