Šri Lanka: Ogled sinjih kitov in surfanje v Weligami

Danes je tisti dan na celotnem potovanju, ki sem ga res komaj pričakovala, saj si bova danes končno ogledala že težko pričakovane sinje kite. 

Zjutraj se vstaneva še pred zoro, saj naju nekaj do šestih zjutraj pobere tuk tuk in naju odpelje v bližnjo Mirisso v pristanišče. Pred vkrcanjem izpolniva neke papirje in poravnava račun. Ogled kitov sva si rezervirala preko spletne strani Raja&Whales. Še pred svitom se vkrcamo na ladjo, si nadanemo oranžne in precej prevelike rešilne jopiče in že odrinemo z obale, kjer nas spremlja fantastičen sončni vzhod. Postrežba na ladji je vrhunska. Že takoj na začetku so nam ponudili kavo ali čaj ter piškote. Seveda ko se mi ponudi nekaj sladkega, pri meni ne obstaja beseda ne, tako da se ponujenih piškotov nedvomno nisem branila, no vsaj dokler jih nisem poskusila. Piškoti so bili s chilijem in s tem fajn pekoči in še vedno ne razumem, zakaj bi kdo hotel kupiti pekoče piškote. 

Po slabi uri na morju že lahko opazujemo prve prebivalce morja delfine, ki malo stran od ladje skačejo iz vode. Plujemo še vedno bolj na odprto, na točko kjer so prejšnji dan videli kite. Naj omenim, da ko smo prišli na tisto mesto je bilo že tam parkiranih vsaj 15 ladij. Med našim čakanjem so očitno nekje videli kita in vse ladje s polnim šusom na tisto mesto. Nam so rekli, da se ne gremo tega, zato smo šli popolnoma v drugo smer poiskati svojega kita. Kajkmalu so za nami pripeljale tudi druge ladje. 

Po nekaj časa čakanja in potrpežljivosti se nam le nasmehne sreča in vidimo znameniti curek iz vode in kitov rep preden se ta potopi. Kakšno uro lahko od daleč opazujemo kite, ki pridejo na površje.

Bluw Whales so največje živali na svetu, dolge neverjetnih 30 metrov in težke do 170 ton. Na površje se dvignejo za 6 minut, nato dvignejo rep in se potopijo za 10 minut. Do nekaj let nazaj sploh niso vedeli, da imajo sinji kiti tukaj vznolž Šri Lanške obale svojo avtocesto in da jim tukajšnji plankton očitno precej ustreza. 

Priznam, da sva bila nad temle izletom kar malo razočarana, saj sem nedvomno pričakovala bistveno več, sploh glede na plačano ceno. Razočaranje je bilo tudi večje, ker sva izvedela, da so nekateri za izlet z drugo ladjo odšteli 2x manj kot midva. Nisva ravno pričakovala, da se bodo kiti metali iz vode, kot v risankah in filmih, sva pa pričakovala vsaj po slikih sodeč, da vidiš kite na nekaj deset metrov, nekatere agencije so celo oglaševale slike, da kiti plavajo zgolj nekaj metrov od ladje. Na naši ladji smo imeli celo fotografa, ki je slikal kite. Slike so nedvomno lahko super saj je imel model dober zoom objektiv, kar je na fotografiji bolj kot ne nuja, s prostim očesom pa kita od daleč komaj da vidiš. Mogoče sva ravno midva naletela na takšen dan, da so bili tako daleč, ker po pogovoru z ostalimi, ki so bili že kdaj na ogledu, so imeli precej drugačno izkušnjo in so kite videli bolj od blizu.

Popoldne se odpraviva nazaj v mesto, kjer sva dogovorjena za tečaj surfanja pri eni izmed mnogih surferskih šol, ki jih je polno vzdolž obale v Welligami. Za uro in pol tečaja za surfanje sva odštela 2000 rup po osebi. Prvotno nama voditelj na suhem pokaže kako se pravilno vstane in kako se pravilno vesla ter kje morava stati, da bova imela kar se le da največ ravnotežja. Ko nama po desetih minutah na suhem le da zeleno luč da razumeva, se skupaj z njim odprava v vodo. Z mešanimi občutki nato zlezem na desko in čakanje na primeren val se začne. Sprva nama inštruktor pomaga kdaj morava začeti veslati in ko pride primeren val, naju še potisne, da lažje dobiva ''hitrost'', nato pa je ves uspeh odvisen od naju. Ko enkrat začneš pospešeno veslati in ko začutiš, da te je val dohitel in te potisnil naprej, je od tega trenutka naprej odvisno samo od nas, kako hitro se bomo vstali. Že ob prvem poskusu se mi je, čeprav sicer nepravilno uspelo ustatu in celo obdržati nekaj kratkih in majavih sekund na deski. Po slabih pol ure z inštruktorjem v vodi, nama ta reče, da naju zapušča. Ja kako, če pa še ni minila niti ura. Reče nama, da sva dojela bistvo in da ga ne potrebujeva več, zato v vodi ostaneva sama. Hitro sva dobila občutek, kateri val je pravi, kdaj morava začeti veslati ter kdaj se morava vstati.

Morava se malo pohvaliti, da nama za začetek gre super in da se kar uspešno drživa na deski. Nisva pa sigurno ne pričakovala, da je vse skupaj tako naporno, saj poleg lezenja na surf, vstajanja, plavanja na površje in tisto najbolj utrujajoče prebijanje skozi visoke in precej močne valove, do točke kjer boš ponovno zlezel na desko. Po dobri uri in pol sva tako izžeta in potolčena po trebuhu in bokih, da precej hitro opustiva idejo, da bi si še za dodatno uro izposodila surf.

Ko se privlečeva iz vode, vrneva deski in se odpraviva nekaj popit. Vsedeva se v najbližjo gostilno, kjer glede na to da sva edina gosta, šele po petnajstih minutah čakanja dobiva cenik. Po še petnajstih minutah čakanja še vedno ni natakarja od nikoder, zato odločiva cenik na mizo, se vstaneva in geva drugam, kjer bistveno hitreje dobiva pijačo. Medtem ko s pijačo v roki na ležalniku opazujeva ljudi, se popoldne prevesi v večer in nam sonce postreže z res noro lepo svetlobo in sončnim zahodom. V sekundi pograbim fotoaprat in že letim ujeti sončni zahod v objektiv.

Počasi je čas, da se odpraviva nekaj pojesti in se vrneva domov. Na poti se ustaviva ob cesti, kjer želiva kupiti nekaj banan. Že takoj ko pristopiva k stojnici, nama prijazni prodajalec da za poskusiti dve vrsti banan, ki nama sicer na oko izgledata enaki, vendar je okus teh precej drugačen. Teh malih banan imajo vsaj deset vrst. Ponudi nama še vsakemu po en liči, ki so po okusu in izgledu malce drugačni kot jih poznamo mi. Poskusiva tudi sadje, ki po obliki spominja na melono, njegova vsebina je pa bele barve z črnimi pikicami, katerega imena ne veva, veva pa sigurno to, da je bilo to sadje nadvse okusno.

Današji dan je bil za naju oba definitivno eden izmed tistih, ki si ga bova zapomnila, sploh pa surfanje, ki nama je bilo strašno všeč. Glede na to, da je danes tudi valentinovo, sva ga že drugo leto zapored preživela na drugem koncu sveta in počela stvari, ki jih drugače nebi.