Šri Lanka: Pavova jutranja budnica in raziskovanje Weligame

Nekaj pred šesto uro zjutraj imava posebno budnico, saj naju zbudi neznosen hrup in ropot na strehi nad nama. V hipu se zbudiva in si misliva, kaj za vraga?? Hitro se vstanem, se otresem mreže proti komarjem in grem pogledati, kaj povzroča takšen neznosen hrup. Ugotovim, da imajo pavi zmenek. Moški predstavnik se z odprtim repom šopiri pred nekaj pavkami, katere ga pa ne šmirgljajo preveč.

Malo še poleživa in se nato odpraviva na zajtrk (omleta, jajce, marmelada in črni čaj). Po zajtrku pa hop v kopalke in na plažo. Na tej plaži naj bi bil čudovit koralni greben, zato želiva preveriti, če to res drži, zato vzameva tudi svoji maski. Koralni greben poleg nekaj koral in živopisanih ribic ni nič posebnega. Kmalu se odpraviva iz vode in pobegneva v senco. Medtem ko jaz čisto zatopljena berem knjigo, Klemen očitno budno spremlja okolico okoli naju, saj me čisto mirno rukne, da naj pogledam kakšen velik kuščar se nahaja nekaj korakov stran od naju. Če mene vprašate nič kaj prijetna živalca, niti pomisliti nočem, da bi prišel še bližje in bi ga čisto po naključju videla.

Sončni vzhod iz najine sobe

Zvečer se nameravava odpraviti v mesto, ker pa že od zjutri ni elektrike, se že kar popoldne odpraviva poiskati šolo surfanja. Na poti naju prestreže tuk tuk s katerim se dogovoriva za razumno ceno prevoza. Voznik naju vpraša, če sva že surfala, nakar mu odgovoriva, da ne, vendar pa da iščeva nekoga, ki bi nama za ugodno ceno razložil osnove in razložil zadevo. Pelje naju do svojega prijatelja, ki ima svojo surfersko šolo. Pove nama ceno, malo razloži kako vse skupaj poteka, zato se zmenimo, da prideva jutri. Danes surfanje raje izpustiva, saj imava v nahrbtniku vso vrednejšo elektroniko. Poleg tega bi prej še morala menjati denar.

Voznika tuk tuka vprašava kje v bližini je kakšna menjalnica, glede na to da je prejšnji večer nisva našla. Pokliče svojega priajtelja in nama pove kakšen je menjalni tečaj ima ta prijatelj, ker je slednji dokaj ugoden pristaneva, da naju odpelje do menjalnice. Peljemo se čez center mesta, v čedalje večje in bolj zakotne stranske ulice. Kar hitro začnem rukati Klemna kam zavraga naju pelje, ko se naposled le ustavimo na nekem zaprtem dvorišču. Klemen izstopi, sama pa nisem ravno prepričana ali naj zgolj od daleč opazujem situacijo ali naj grem morebiti le zraven Klemna. Klemen nato stopi v hišo, jaz pa na svojo željo počakam zunaj. Ven pride visok in temen malo starješi možakar, oblečen samo v rjuho in se s Klemnom zaplete v pogovor glede menjave denarja. Priznam, da sem tam zunaj že bila v nizkem štartu in mi tale situacija ni bila ravno ljuba. Na koncu je bila panika sicer popolnoma odveč, čeprav niti ne veš kaj lahko pričakuješ, če te nekdo proti pričakovanju odpelje na takšen zakoten kraj menjati denar. Kasneje sva ugotovila, da bi denar lahko menjala tudi v kakšni domači trgovinici, kjer bi imeli še celo boljši menjalni tečaj.

Po vsem tem se vrneva na plažo in opazujeva ljudi med surfanjem in raznoraznimi akrobatskimi padci. Oba precej žejna si naročiva precej drago coca colo in ko jo po dvajsetih minutah, kljub prazni gostilni le dobiva, se nama res povesita nosova nad količino pijače, saj steklenička premore zgolj 1,75 dcl.

Počasi se vračava ob plaži domov, ko se iz čiste radovednosti pozanimava o drugih cenah surfanja in hitro ugotoviva, da pri drugi šoli dobiva za isto ceno, namesto ene ure, kar uro in pol tečaja. Zmeniva se, da se jutri popoldne vrneva kar sem.