Šri Lanka: Welligama

Iz Tangall zjutraj narediva z avtobusom premik proti Welligami, ki med surferji slovi kot pravi surferski raj. Tokrat pa prvič na Šri Lanki okusiva prvo nategancijo na avtobusih, saj sva za pičlih nekaj deset kilometrov vožnje z avtobusom, plačala takšno ceno, kot je nisva še na expres avtobusih in na bistveno daljših relacijah. Sicer se je šlo za malo več kot en evro, ampak vseeno. Razlog tiči v tem, da smo večinoma na avtobusu sami turisti, zakaj nebi še malo zaslužili. Plačala sva 200 rupij po osebi, dve punci, ki sva jih spoznala, pa sta dan prej za isto vožnjo odšteli zgolj 64 rupij. 

Ko prispeva v Welligamo zaštopava tuk tuk, ki naju zapelje do najine vnaprej rezervirane sobe. Tokrat sva morala narediti izjemo in vnaprej rezervirati sobo, saj sva za ogled kitov morala dati naslov, kje bova bivala. 

Ob prihodu v guesthouse hitro ugotoviva, da sva se z rezervacijo nasankala, saj so bile slike na bookingu eno, najina kao rezervirana soba pa čisto nasprotje, s tem da je bila soba celo ena izmed dražjih. Namenili so nama sobo, do katere če si želel priti si se skoraj ubil po stopnicah pred sobo. V sobi so bili ostanki verjetno nekdanje kuhinje, vsaj po polomljenih in precej umazanih elementih sodeč. Tudi drugje po sobi je bilo polno umazanije in mravelj, o izgledu kopalnice pa rajši nebi izgubljala besed. Oba sva zgrožena, zato se gre Klemen pozanimati, kako lahko rešimo neprijetno situacijo. Pokažejo nama drugo sobo, ki je sicer malo boljša od prve, čista pa ne ravno. Odločiva se za slednjo, saj druge izbire niti nisva imela, saj sva račun plačala že vnaprej, niti pa nisva bila v tem primeru na tekočem, kaj lahko v podobnem primeru preko bookinga doseževa. 

Prva soba, ki je preko bookinga izgledala veliko bolje

Počasi se nama le jeza ohladi, zato smukneva v kopalke in se odpraviva poiskati nekaj za pod zob in poiskati kakšno plažo.  Hitro ugotoviva, da na tem delu zaliva ni veliko turistov in posledično razen ene restavracije ni nič druga. Zato je pa plaža toliko lepša, sicer majhna, vendar vseeno nekaj sence in razen peščice turistov in srferjev je ta prazna. 

Najina plaža

Zvečer se odpraviva malo raziskovait mesto in hitro ugotoviva, da razen prodajalcev sadja, nekaj wien shopov in lokalnih trgovinic tukaj ni nič. Za večerjo si kupiva ananas in nekaj banan in se potem počasi odpraviva proti sobi.

Wine shop so trgovine, kjer za rešetkami prodajajo pivo in ostali alkohol, katerega ne smejo prodajati, ker bojda morajo imeti posebno licenco, ki jim dovoljuje prodajo alkoholnik izdelkov. Cena piva se giblje od lokacije do lokacije, večinoma pa pivo stane med 1,5 in 2,5 eur. Imajo njihova piva in pa tudi uvožena piva kot so Corona, Heineken, Somersby katerega sem si zaželela, vendar sem si ob njegovi ceni 4 eure hitro premislila.