Prihod na Šri Lanko

Končno je napočil čas najinega odhoda na težko pričakovano Šri Lanko. Letos sva si stvar organizirala tako, da letiva kar iz domačega letališča. Šri Lanka je znana po svojih čudovitih peščenih plažah vzdolž obale, naravnih lepotah, bogati in kulturni dediščini, pravem safariju, predvsem pa po prijaznih domačinih. Zato sva se odločila, da jo kar obiščeva.

V popoldanskem času sva se odpeljala na Brnik. Do najine končne postaje imava dva prestopa, letiva z dvema različnima letalskima družbama Air Srbia in Etihad. Nad letalsko družbo Air Srbia sva prijetno presenečena, saj smo na samo urnem letu proti Beogradu dobili sedvič in vodo. Po pristanku v Beogradu malo pretegneva noge, se sprehodiva skozi duty free shop (pač ženski firbec) in sva že na letalu proti Abu Dhabiju, kjer naju čaka šest urni postanek. Slednjega izkoristiva, da nadoknadiva spanec, kateri nama po nočnem letu kar manjka. Po najinih informacijah nama pripada kupon za brezplačni obrok, če je postanek daljši od šest ur, vendar se nakoncu izkaže, da kupon dobis v primeru, če je postanek daljši od osem ur.

Krepčilen spanec na letališču - Abu Dhabi

Po parih na pol odspanih urah na terminalu le napoči čas za zadnji polet proti najinim novim dogodivščinam. Pet ur v zraku, 10.000 metrov nad Indijskim oceanom mine precej hitro. Na letališču prevzameva prtljago, zamenjava denar in zunaj sledi temperaturni šok, saj je zunaj 27 stopinj in precej soparno. Mimogrede menjalni tečaj na letališču je oderuški, zato sva zamenjala samo kolikor potrebujeva. Vizo sva kupila preko spletne strani ETA, kjer stane viza 35$, če bi jo vzela na letališču stane 40$. Na letalu smo dobili kartončke za vizo, katere sva izpolnila in se z njimi postavila v vrsto na letslišču.

Počakava, da naju pride iskat lastnik guesthousa, kjer bova spala. Gospod je že v penziji, po rudu iz Nizozemske, prvič je obiskal Šri Lanko davnega leta 1999, se očitno zaljubil v tukajšnjo domačinko, kmalu sta se poročila in sedaj že živita deset let tukaj in imata sina Jamala starega štiri leta. Glavni vir zaslužka jima je oddajanje sob.

Vožnja do Negomba je precej adrenalinska, saj se tukaj vozijo križem kražem, prehitevajo en drugega, kolesarji sredi glavne ceste nič neobičajnega, pipka jim je pa glavni in najpomembnejši del na avtomobilu, saj s slednjo nakažejo, da prihajaš oziroma da se umakneš. Zanimivo, vendar pri njih nadvse uporabno. Brez prehitevanja tukaj ne gre, šofer malo potrobi, gre po desni mimi, največkrat pa kar v škarje, namreč tukaj velja pravilo večjega.

Potovanje začneva v Negombu, kjer prvi dve noči tudi bivava. Sobo sva rezervirala preko bookinga in sicer v Familyhouse, kjer sva nadvse zadovoljna nad njihovo gostoljubnostjo in domačnostjo, tako da vseekakor priporočava bivanje.

Za nama je kar naporen in neprespan dan, zato greva kajkmalu po prihodu spat.

Letalska 470 €
Viza 35 €
Prevoz Negombo 7 €