Prejšni večer od utrujenosti kar popadava v posteljo, zato se zjutraj brez večjega problema zbudiva ter se odpraviva na zajtrk. Med zajtrkom spoznava starejši angleški par, ki resnično veliko potuje po svetu, njun največji podvig je bil iti iz Anglije z osebnim avtom do Indije.
S tuk tukom se odpeljeva proti ribji tržnici, kjer ribiči na obali sušijo najrazličnejše ribe in to kar na mrežah na tleh. Takoj ko se pripeljemo že na daleč zavohava neznosen smrad, malo zavihava najina nosova in se najprej odpraviva na ogled ribje tržnice, kjer vidiva res svega in svašta rib, katere prodajajo kar na majhnih improviziranih mizicah ali pa celo kar na tleh na majhnem kosu kartona. Nato si tik ob tržnici na plaži ogledava kako sušijo najrazličnejše ribe. Na plaži v Negombu je vedno vetrovno zato je tukaj odlična lokacija, da lahko tukaj lokalni ribiči lovijo svoj ulov, katerega potem prodajajo na lokalni tržnici in ga izvažajo po celem svetu.
 |
| Delavci pripravljajo ribe za sušenje |
 |
| Delavke, ki razporejajo ribe |
Med ogledovanjem rib, do naju pristop starejši možakar, se mi predstavi in začne pripovedovati o življenju in delu ribiča, o vrstah rib in kakšen je postopek šušenja in priprava rib. Med drugim nama pove, da ribiči zgolj v enem dnevu zaslužijo samo 4 eure, delajo šest dni v tednu (v nedeljo ni ribje tržnice). Po vsem "vodenju" naju odpelje v eno izmed ulic in nama reče, češ da mu morava za vodenje plačati 3000 rup, kar je malo manj kot 20 eur. Ha? A on to resno za 15 minut kao vodenja, šlatanja in vohanja rib? A to pa ne. Seveda sva že v štartu vedela, da nekaj napitnine bova dala, vendar takšne vsote, ki naju bo vrgla na rit, res nisva pričakovala, seveda z izgovorom, da mora on plačati delavke. Pajade. Dava mu 100 rup, Klemnu skoraj iz rok izpulil ponujeni bankovec, se nemudoma obrne na petah in se brez pozdrava odpravi stran. Tako grdo naju pa ne bo po domače nategnil.
 |
| Najin 'vodič' |
Nato se sprehodiva skozi glavno ulico Negomba, kjer je nekaj restavracij, mini lokalni marketi, na moje presenečenje pa nobenega štanta. Na poti nazaj ustaviva tuk tuk (tukaj mu pravijo three vheeler), greva po kopalke in brisačo, nato pa se nama prijazna lastnika ponudita, da naju zapeljeta do plaže. Plaža v Negombu ni nek presežek, saj so bili vsaj takrat precej visoki valovi, med sprehodom po njej pa sva opazila, da je kanalizacija speljana kar v morje, čeprav se v bližini tega nahajajo hoteli. Kopanje? Ne hvala. Tako se samo malo posončiva, odpraviva nekaj pojest ter se odpraviva proti domu. Opazujeva precej zanimive prizore, kako komunalci z traktorjem pobirajo smeti in jih nato z nogami tlačijo, kako se pasejo krave po mestu ter mehanike, ki kar za glavno cesto popravljajo tuk tuke in kolesa.
 |
| Popravilo tuk tuka |
 |
| Treba še mal kolo pošravfat |
 |
| Komunalci |
Zvečer pa tisto kar sem si najmanj želelela - jet leg. Medtem ko se Klemen uleže in v istem momentu zaspi, se še sama dobrih pet ur premetavam po postelji in na nekih čudnih točkah lovim wifi signal. Zaspim šele ob štirih zjutraj z mislimi na jutrišnjo zgodnjo budilko. Neprecenljivo :)
Tuk tuk do ribje tržnice 350 rup
Kosilo 1375 rup
Nočitev z zajtrkom 2500 rup
 |
| Plaža v Negombu |
 |
| Rušt po Šrilansko |
Reviewed by Unknown
on
07:43:00
Rating:
Ni komentarjev: