Šri Lanka: Galle

Današnja noč je bila malce pestra, saj sva imela nezaželeno družbo. Ponoči se odpravim na wc in ko pridem nazaj mi Klemen popolnoma ležerno in z mirnim glasom pove, da imava v mreži za komarje ščurka. Ha, a se hecaš? Neee resno. Ok, bom še pa sama preverila... aaaaa... fuuuuj. Na vrhu znotraj mreže za komarje vidim največjega in najgršega ščurka ever. Sigurno je meril 6 cm. Manjši problem nastane, ko rečem Klemnu, da ga naj odstrani. Seveda ni ravno navdušen, ampak mu tako drugega ne preostane, kot da se žrtvuje in odstrani vsiljivca.

Preostanek noči nekaj malega presanjam o tem ščurku in šele proti jutru mi uspe malo bolj trdno zaspati. Ko se zbudiva si greva pripraviti zajtrk in se odpraviva proti avtobusni postaji, saj greva danes na ogled Galle, ki so od Hikke odaljene slabih 40km.

Galle so zanimivo in predvsem slikovito mesto, ki se nahaja znotraj ogromne trdnjave. Trdnjavo so pred skoraj 400 leti zgradili Portugalci, v 17. stoletju pa so gradnjo prevzeli Nizozemci in jo dogradili ter dokončali. Galle so znane tudi po Literary festival.

Po slabi uri vožnje prispeva v Galle in izstopiva na glavni avtobusni postaji. Prvo poiščeva lekarno, ker se je Klemna lotil prehlad. V lekarni  dobi za res smešno nizko ceno tri tablete in vitamin C 500 mg. Stanje se mu naslednji dan bistveno popravi.

Obzidje v mestu oz. trdnjava Galle se nahaja streljaj stran od glavne avtobusne postaje, zato se tja odpraviva kar peš. Pot začneva pri urnem stolpu in nadaljujeva po obzidju, ko prideva do točke, kjer je čudovit razgled na morje. Da se lahko slikava morava počakati, da Kitajci premaknejo svoje riti. Na celotnem obzidju jih je ogromno, s svojimi profi Nikoni pa slikajo vsak kamen. Medtem ko Klemen nekaj snema, se sama odpravim malce naprej in kar naenkrat se ustavim ob gruči Kitajcev, ki iz obzidja slikajo  in zoomirajo proti morju. Seveda se obrnem in kar malce neumno pogledat, kaj za vraga je tako fascinantnega, da je na licu mesta vse več in več Kitajcev. Bolj kot gledam, bolj mi postaja jasno, da slikajo valove. Who undersatnd?

Sprehodiva se tudi do najbolj znamenite točke v mestu - svetilnika. Medtem ko nekaj slikam se za mano zadere možakar hello miss in avtomatsko se obrnem in nad videnim prizorom nisem niti najmanj navdušena oz. čisto iskreno povedano so mi stale vse kocine pokonci, da o izrazu na obrazu rajši ne govorim. Možakar je sedel na betonirani ograji zraven sebe pa imel svojega nadvse prikupnega hišnega ljubljenčka, skoraj 3 metre dolgega pitona, katerega glava je počivala na trebuhu možakarja, ta pa je pitona čohal kot kakšnega psa. 

Po ogledu trdnjave se skozi staro mesto sprehodiva nazaj in opazujeva izložbe, kjer je polno najrazličnejšega nakita. Kmalu prispeva na avtobusno postajo in poiščeva avtobus. 

Popoldne se odpraviva po trgovinah, da nakupiva spominske zase in za domače. Za naju kupiva tradicionalno leseno ročno izdelano masko v obliki pava, ki ponazarja srečno življenje. 

Zvečer se z lastnico dogovoriva, da nama opere nekaj oblačil. Cena je precej ugodna, saj za kos oblačila odštejeva 30 rup, kar je 20 centov po kosu oblačila.