Decemerski izlet do gradu Miramare in obisk našega Pirana

Praznični dan po božiču nam je postregel s čudovitim sončnim dnem, ki sva ga sicer sprva imela namen izkoristiti na smučanju, vendar je situacija s snegom na smučišču te dni precej klavrna, zato sva se raje kot na smučanje odpravila na morje. Vremenska napoved je obljubljala temperature nad 10 stopinj, zato nisva veliko razmišljala, zato se odločiva, da se odpraviva v Trst na ogled gradu Miramare.

Po dobrih dveh urah sva mimo meglene Ljubljane le prišla na primorsko, kjer se je stanje na termometru vztrajno dvigovalo k bolj prijaznim temperaturam, kot jih imamo v notranjosti države.

Grad Miramare se nahaja le slabih šest kilometrov severo-zahodno od Trsta. Avto pustiva slaba dva kilometra pred gradom ob glavni cesti in se od tam sprehodiva po obalni promenadi do gradu. Sprehod je tudi dobra ideja za družinice z vozički ali pa manjšimi otroki, ki uporabljajo skiro ali pa rolerje, saj je pot malo odmaknjena od ceste.

Grad Miramare

Promenada, ki vodi do gradu Miramare

Idilični grad tik ob morju se imenuje Castello di Miramare, kar v španščini pomeni pogled na morje. Grad je dal leta 1860 zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimiljan Habsburški. Danes je grad preurejen v muzej, na ogled pa so zasebni prostoru, ki jih je imel v uporabi nadvojvoda Maksimiljan, ki je v gradu bival s svojo ženo. V sklopu gradu je tudi kar 22ha velik park, kjer lahko vidimo redke eksotične rastline in kipe, ki jih je Ferdinand prinesel iz svojih potovanj.

Za drugi del najinega potepa sva se odločila, da se odpraviva v Piran, katerega vedno rada obiščeva. Parkiranje za obiskovalce v samem mestu ni možno, zato avto pustiva v garažni hiši, ki se nahaja na vrhu hriba, za uro parkiranja pa odštejeva 1,7 eura. Pri vstopu v garažno hišo je točka, kjer se lahko z brezplačnim avtobusom peljemo do centra mesta. Ker sva danes na izlet s seboj vzela psa, sva vožnjo z avtobusom danes izpustila in se peš odpravila proti Piranu. Do Tartinijevega trga sva potrebovala nekje 20 minut zmerne hoje.

Piran je čudovito pisano obmorsko mestece, ki je strnjeno na polotok z čudovitim Tartinijevim trgom. Pirana se človek nikakor ne more naveličati, saj se lahko vedno izgubiš v nešteto ozkih ulicah in vedno najdeš kakšen košček, ki smo ga pri prejšnjem obisku spregledali. Največja znamenitost Pirana, po kateri je mesto najbolj poznano je pa nedvomno Tartinijev trg, katero ime je posvečeno znanemu piranskemu pianistu Tartiniju. Nad čudovitim trgom, kjer se nahaja polno kavarnic in restavracij mogočno stoji cerkev Sv. Jurija, ki je zaščitnik mesta.

Po dveh kar konkretnih sprehodih sva želela it nekaj pojesti, ampak so bile zunaj vse restavracije nabito polne, zaradi psa pa nisva morala razmišljati, da bi sedela notri. Končno sva od prijateljev izvedela, da se naj zapeljeva do hotela Žusterna, kjer se zraven nahaja Pizza 33. Picerijo uspešno najdeva in pustiva avto v hotelski garaži, kjer je na koncu ob predložitvi računa parkiranje brezplačno. Picerija ponuja ogromno izbiro najrazličnejših pic, testenine in ostalih mesnih jedi iz žara. Moram reči, da so pice vrhunske in res priporočam obisk picerije. Edino nad čim sva bila pa res razočarana nad njihovim odnosom do gostov, saj sama tudi delam v gostinstvu in vem kako se moraš obnašati do stranke in kaj dejansko pomeni gužva. Da sediva v isti sobi s tistimi, ki so prišli istočasno kot midva in že jedo svojo pico, medtem ko se je natakar isti moment le usmilil naju in naju prišel kljub prigovarjanju šele takrat vprašati kaj bova pila. Ob omembi, da že čakava pol ure, kljub temu dva sva nakazala, da bi rada naročila dobiva odgovor, da če nama kaj ne paše, da lahko greva pa rajši nebi izgubljala besed.