Grad Curvin in najina zadnja postojanka v mestu Timisoara

Kljub prijetnim poletnim temperaturam čez dan, so septembrske noči v Romuniji precej hladne. Listje na drevesih se že vztrajno oddeva v pisane jesenske barve, zato ni ponoči nič nenavadnega, da se temperature spustijo tudi pod 10 stopinj, kar pa je že kar malo hladno za spanje v šotoru. Današnja noč ni bila nobena izjema, saj me je kljub ''zimski'' spalni vreč in debelejši odeji zeblo kot psa. Za mene, ki sem totalno zmrzljive sorte očitno spalna vreča, ki nudi največ udobja pri treh stopinjah nad ničlo, ni dovolj topla zame. Očitno bo za drugo leto treba kupiti takšno, ko jo imajo alpinisti za odprave na Himalajo. Malo za šalo malo za res, ampak sem res komaj čakala jutro, da me prijetni sončni žarki malo pogrejejo. 

Kot ponavadi se zbudiva okoli osme ure zjutraj in v miru pospraviva šotor in ostale stvari. Namenjena sva proti mestu Hunedoara, kjer stoji ogromen grad Curvin. Pot do gradu kljub navigaciji ni težko najti, saj je pot skozi celotno mesto ustrezno označena. 

Pod gradom se nahaja plačljivo parkirišče, midva pa se znajdeva in parkirava nekaj deset metrov višje in parkirava zastonj. Sprehodiva se do gradu in ko v celoti vidiva ta mogočni grad, samo vau. Do mogočnega gradu se odpraviva čez kamnit most, kjer na vhodu plačava vstopnino in si ogledava notranjost gradu. 

Največji Romunski grad Curvin je grajen v neogotskem slogu, ki ga je dala zgraditi družina Anjou na mestu nekdanjega rimskega tabora. Grad je služil kot trdnjava do sredine 14. stoletja, ko je postal rezidenca Iancu de Hunedoara, ki je nadgradil trdnjavo in jo preobrazil v najbolj osupljiv grad v Transilvaniji. Mogočni grad ob katerem teče potok Zlas, je mogočna stavba, visoka in obarvana, krasi ga pa kar nekaj stolpov in stolpičev. V gradu je nekoč živel Matija Kurvin, ki je pri nas bolj poznan kot Kralj Matjaž. Po nekaterih podatkih naj bi bil v grajski ječi zaprt grof Drakula.

Grad je spremenjen v muzej skozi katerega se sprehodiva. Na ogled so nekatere sobane, kjer so predstavljena grajska oblačila, skrinje, postelje… Sam grad od zunaj je res impozanten, kar pa za notranjost ne morem ravno reči, saj notranjost, razen grajskega dvorišča ni nič posebnega. 

Matija Kurvin

 Po ogledu gradu pot nadaljujeva proti najini zadnji postojanki v meto Timisoara ali Temišvar, kjer sva si zjutraj preko bookinga rezervirala sobo v Pensionea Niky. Sobe v penzionu so nove, čiste in res moderno opremljene, penzion pa se nahaja nekaj kilometrov izven centra mesta. Če se mudite v Timisoari res priporočam spanje v omenjenem penzionu, saj je tudi cena za takšno sobo 25 eurov na noč res odlična. 

Timisoara je četrto največje mesto v Romuniji ter eno izmed najlepših urbanih okolij, saj je v centru mesta vrsto lepih trgov ter razkošnih parkov in vrtov. Timisoari pravimo tudi Temišvar, ki je nam Slovencem najbližje večje mesto v Romuniji. V mestu se čuti, da je bilo nekoč v preteklosti pomembno in uspešno mesto po katerem so se sprehajali tudi nemško govoreči premožneži, saj mu zaradi svoje arhitekture pravijo  tudi Dunaj v malem. 

Proti večeru se odpraviva proti centru mesta, ki lahko rečem, da se nahaja na dveh lokacijah in sicer čudoviti trg Piata Unirii glavni trg, ki se nahaja v starem mestnem jedru, kjer lahko zaužijemo vse lepote mesta. Na glavnem trgu se v vsej svoji mogočnosti nahaja katedrala St. George, na sredini trga pa se nahaja velika zelenica s fontano, na obrobju trga pa si lahko v enem izmed barov privoščimo Romunsko pivo ali kavo. Po Romunskih mestih za varnost skrbijo redarji, ki se ves čas sprehajajo po centru mesta in čakajo na morebitne nepridiprave. 

Po ogledu mesta sva odločena, da najdeva kakšno restavracijo, po možnosti takšno, ki ponuja kakšno tipično Romunsko hrano. Romunske hrane sicer ne najdeva, najdeva pa precej majhno skrito restavracijo, kjer ponujajo tipično arabsko hrano. S Klemnom se na hitro spogledava, če sva na isti valovni dolžini glede hrane, saj rada probava nove okuse in hrano. Tako si naročiva vsak svojo porcijo in sva bila več kot navdušena. Na krožniku je bilo veliko peteršilja, katerega verjetno v arabski kuhinji veliko uporabljajo, sicer se ga doma na daleč izognem, tukaj pa mi je zelo teknil.

V Timisoari se nahaja tudi kamp - Camping Internacional, ki se nahaja čisto pred mestom, do centra mesta je kar daleč. Po prebranem mislim, da je kamp lep in urejen, prepičal naju ni zaradi cene, saj sva raje dala par evrov več in si najela sobo. Cena kampiranja bi bila 20 eur. 

Soba Pension Niky 25 eur

Vstopnina grad Curvin 50 lei (11,2€)

večerja 9 €