Mosta - Mdina- Valletta - Marsaxlokk

Nov dan, čas za nova raziskovanja in dogodivščine na Malti. Zjutraj vstaneva okoli devete ure in se odpraviva na zajtrk, kjer se dogovoriva kakšen načrt imava za danes, kaj si bova ogledala ter kako bo potekala sama logistika, da čim bolj smiselno porabiva zakupljene vožnje. Odločiva se, da se odpraviva do Moste, od tam proti Mdini, nato pa nekaj pojesti v Valletti in od tam proti ribiški vasici Marsaxlokk. Največji problem predstavljajo avtobusne povezave, saj po novem režimo so karte mišljene na eno vožnjo, zato je potrebno narediti dober in smiseln logistični načrt. 

Počasi se odpraviva proti avtobusni postaji v Buggibi, ki je k najini sreči v neposredni bližini najinega hotela, ter se odpraviva proti Mosti.

Mosta se nahaja v samem srcu Malte in je prometno najbolj pretočno mesto. V centru mesta leži čudovita rimskokatoliška cerkev, ki je bila zgrajena leta 1860. Cerkev je znana predvsem zaradi svoje okrogle notranjosti, zato ji pravijo rotunda, posvečena pa je Mariji. Cerkev se ponaša z velikim krožnim obokom, ki naj bi bil četrti največji na svetu in tretji v Evropi. Posebnost cerkve je ta, da je leta 1942 nanjo skozi streho padla 200 kilogramska bomba, ki na srečo ni eksplodirala. Bombo že vedno hranijo v eni izmed stranskih kapel.

Notranjost cerkve

Iz Moste želiva nadaljevati proti Mdnini, ko le uspeva najti avtobusno postajo, ampak izveva, da morava gledati proti Rabatu, ampak itak naju pripelje do Moste. Do odhoda avtobusa imava 45 minut časa, zato se sprehodiva po ulicah in si privoščiva pijačo, Klemen pivo, jaz ledeni čaj. Ko prosiva za račun, se natakarica tako obotavlja, da nama pred nosom odpelje avtobus in to več kot pet minut pred točnim časom, tako, da nama ne preostane druga, kot da počakava še eno uro, da pride drug. Še večje veselje naju čaka, ko končno dobiva račun, kjer je pivo stalo 4€, kar je občutno več, kot sva drugje odštela na Malti. Končno se le pripelje avtobus in sva že na poti proti Mdini, kjer že lahko od daleč opazujemo starodavno prestolnico otoka.

Skozi Mdino se lahko popeljemo tudi s kočijo

Mdina je tipični primerek ohranjenega sredozemskega srednjeveškega mesta, samo mesto stoji na hribu sredi otoka in je obdan z obzidjem. Mdina je znana tudi po izdelovanju barvnega stekla, katerega izdelujejo še danes, začetki izdelovanja pa segajo v leto 1968 in je tudi ena izmed najbolj znanih malteških blagovnih znamk. S posebno tehniko barvanja stekla izdelujejo vaze, nakit, slike in razne skulpture. Mdina je bila včasih bivša prestolnica otoka, celotno mestno jedro je zaprto za promet, lahko si pa tudi ogledamo muzej v starih podzemnih jamah, kjer so na ogled postavljene raznorazne mučilne naprave, ki so jih uporabljali. 

Vhod v Mdino

Nato se iz Mdine odpraviva proti Valletti, kjer se skozi center mesta sprehodiva do Mcdonaldsa in od tam z avtobusom do  ribiške vasice Marsaxlokk. Za kosilo imava pol ure časa, a kaj ko je v Mcdonaldu kot povsod po svetu gneča, zato res na hitro pojeva in letiva proti avtobusni postaji, nakar ugotoviva, da nama je avtobus že drugič v istem dnevu odpeljal pred nosom in to spet nekaj minut pred napisano uro. Kmalu pripelje drug s številko 85, na katerega se vkrcava in čisto po naključju pogledam številko avtobusa, ki je sedaj 83. Nič nama ni jasno, zato vprašava šoferja kaj je sedaj to. Ugotoviva, da avtobus je pripeljal s to številko, vendar je le to spremenil med vkrcavanjem potnikov. K sreči sva še prav čas ugotovila, saj drugače nebi prispela na želeni cilj.

Naslednji avtobus je pravi in sva že na poti proti tipični mediteranski ribiški vasici Marsaxlokk (Marsažlok), ki je poznana predvsem po pisanih čolnih in restavracijah z morsko hrano. Živo pisane ribiške ladjice luzzu, so pobarvane v modro, zeleno, rumeno ter rdečo barvo, imena pa ladjice dobijo večinoma po kršanskih svetnikih. Na vsaki strani premca sta dve Ozirisovi očesi, ki po legendi najbi ščitil ribiče pred zli duhovi in drugimi nevšečnostmi. Vasica je kombinacija malteške, sproščujoče atmosfere. Po ogledu vasice se odpraviva na lov za postajo, od koder bova prišla v Valletto. Hitro nama uspe najti pravo postajo in sva po nekaj minutah čakanja že na avtobusu. Naprava za karte ni bila pri volji, da bi zaznala najino karto, zato naju voznik spusti kar naprej, tako da sva v plusu za dve vožnji. 

 

 

Po pol ure vožnje prispeva v Valletto in do odhoda naslednjega avtobusa izkoristiva čas za ogled na najino najljubšo razgledno točko na Malti, kjer imava razgled na mesto in pristanišče. Prispeva ravno pravi čas, saj je iz zaliva ravno odplula manjša križarka.

 

Glede na to, da sva za dve vožnji sedaj v plusu, se odločiva, da se na poti ustaviva v Sliemi, da še lahko slikam glavno katedralo v Valletti, ki je na nasprotni strani zaliva. Sliema je obalno mesto, kjer je polno hotelov, trgovinic, barov, predvsem pa glavno žurersko in počitniško središče med mladimi.

 

Čas naju kmalu začne že pošteno priganjati, zato pohitiva na postajo kjer čakava in čakava, avtobusa pa od nikjer. Končno le pripelje, ampak ker je hitro prepoln, voznik zapre vrata in odpelje naprej, nas pa pusti na postaji. Na naslednjega sva se skoraj prebijala s komolci :)

Končno prispeva v Buggibo in hitro letiva rezervirati jutrišnji izlet na Gozo in Comino. Ob pol devetih končno pohitiva na večerjo, ko naju uslužbenec nakrega, da zamujava na večerjo in da ga čisto nič ne briga, zakaj sva pozna. Sva pa danes opazila, kar nekaj nervoznih odzivov iz strani voznikov avtobusa in različnih ljudi.

Dan je bil precej pester, videla sva ogromno, še več prehodila, jaz pa naredila veliko fotografij. Če povzamem, je bil dan precej naporen, logistično precej zanimiv, predvsem pa pester in zanimiv, zato greva sedaj ko zaključujem s pisanjem bloga spat, saj naju jutri ponovna čaka en čudovit in pester dan.

LP Puki & Puki Mafija :)