Timisoara in pot proti Sloveniji

Dan, ki mi je na potovanjih najmanj pri srcu je ravno ta, ko se vračava proti domu... Nazaj v ''realnost', kjer se srečujemo z vsakdanjim obveznostmi in problemi... Definitivno je ena izmed stvari, ki jih pri potovanju poleg spoznavanja novih kultur in znamenitosti naravnost obožujem, je ravno ta, da se v času potovanja izklopim in nastavim na sproščenost, ki jih potovanje prinaša. Mogoče komu potovanja predstavljajo stres, vendar pa meni predstavljajo popolni odklop od klasične dnevne rutine, interneta, obveznosti, problemov...

Zjutraj namesto, da bi se normalno spakirala za odhod domov, jaz naredim celo ''štalo'', saj sem se sredi noči spomnila, da sva pozabila kupiti magnetke. Jaz, ki vestno zbiram magnetke zadnjih deset let, povem, da brez magnetka ne grem domov. Ker nama ne preostane druga, se ponovno odpraviva v center mesta Timisoare in se tokrat ne ustaviva na glavnem trgu, ampak verjetno v centru mesta, kjer se med drugim nahaja tudi znana, predvsem pa čudovita Orthodoy katedrala. Na trgu le najdeva stojnico, kjer prodajajo magnetke in ostale suvenirje, tako, da se lahko brez slabe volje odpraviva proti Sloveniji.

Na poti še opraviva nekaj nakupov v Lidlu, kjer so nekatere stvari, predvsem pivo, dosti ceneje kot pri nas. Pivo Argus stane okoli 33 centov. Ustaviva se še v Dechatlonu in Cash&Carreyu, da si še jaz kupim nekaj pločevink najboljšega romunskega piva. V trgovini je veliko stvari ob nakupu 2+1 zelo ugodnih, zato se najin voziček hitro napolni. Problem nastane ko prideva do blagajne in blagajničarka vpraša za podjetniško kartico. Hm... Hitro ugotoviva, da lahko tukaj nakupujejo samo podjetja, vendar hitro problem rešimo tako, da nama gospa za nama posodi svojo kartico. Sicer malce neprijetna situacija, vendar vse skupaj odtehta to, da sva za vsaj eno leto dodobra založila s čistili, mehčalci itd, ki sva jih nakupila po dosti nizki ceni.

Čas je, da se odpraviva na dolgo pot proti Sloveniji. Dolgo sva razmišljala ali se domov odpraviva preko Beograda in si seveda uspod privoščiva večerjo na Skadarliji, vendar se odločiva, da greva preko Madžarske, saj imava veljavno mesečno vinjeto, preko Beograda pa bi morala 20 eurov odšteti za cestnino. Do doma imava okoli 700 kilometrov, ki jih prevoziva v dobrih sedmih urah brez nekih daljših postankov na poti.

Spet je eno pestro, predvsem pa čudovito potovanje za nama, ki nama bo nedvomno ostalo v spominu. Se pa kljub temu strinjava, da je lepo priti nazaj domov, v svojo dom, kjer te z mahajočim repom pozdravi štirinožni prijatelj :)