Valletta

Prvo jutro na Malti se prebudiva v čudovito jutro in vstaneva okoli osme ure zjutraj. Odpraviva se na zajtrk in narediva plan za današnji dan. Odločiva se, da se danes odpraviva na raziskovanje Vallette.

Kot večina obiskovalcev Malte, se tudi midva odločiva, da se bova po otoku premikala z javnim prevozom, ki je odlično organiziran in tudi zelo poceni. Pred odhodom sva dobila informacije, da je tedenska vozovnica okoli 7 eur in 24 urna 1,4 eur, katero sva tudi želela kupiti. Sledi presenečenje, da dnevnih kart več ni, ampak da lahko kupiva druge karte, ki niso tako ugodne. Kupiva lahko karto za 15 eur, ki velja za 12 voženj in jo lahko koristiva oba, samo dvakrat pritisneva na napravo. Na voljo je tudi karta za eno vožnjo, ki stane 2 eura, velja pa za dve ure. Tedenska vozovnica stane 21 eur. Po brskanju na spletu ugotoviva, da se je vse spremenilo 1.7.2015 in da to velja samo za turistične karte.

Republic Street

Po več kot uri vožnje le prispemo do Vallette, saj je bilo na ulici kar veliko prometa. Bolj kot smo se približevali mestu, vedno več turistov se je zgrinjalo na avtobus. Pripeljali smo se do starih mestnih vrat, kjer je v neposredni bližini glavna avtobusna postaja, kamor pripeljejo in vozijo avtobusi iz vseh krajev na Malti. Valleta je glavno mesto otoške države Malte. ki ima zelo burno, predvsem pa bogato zgodovino. Že na vhodu naju pozdravi ustanovitelj mesta, malteški vitez Jean Parison de le Vallette.

Pot nadaljujeva po glavni ulici Republic Street, kjer so dobro vidi vpliv Anglije, saj na večih mestih stojijo tipične rdeče londonske govorilnice in poštni nabiralniki. Sprehajava se med ulicami, ko prideva do Hastings Garden in se sprehodiva čez čudovit park, do razgledne točke, kjer se nam odpre lep pogled na del mesta in naravno pristanišče Grand Harbor, kjer se sidrajo tudi križarke. Ko se naužijeva čudovitega razgleda, nadaljujeva pot po ulicah in se znajdeva na glavnem trgu, kjer če imamo srečo, lahko spremljamo menjavo straže. Sam trg je čudovit. Zelo pomembna in tudi znana stvar v mestu je anglikanska katedrala Sv. Pavla, katero prepoznamo po ogromni kupoli, ki je visoka kar 65 m. Samo mesto se uvršča na UNESCO seznam kulturne dediščine.

Ko se nama naveliča pohajkovanja po ulicah, saj sva obredla večino ulic, se odpraviva na avtobusno postajo, kupiva karto z dvanajstimi vožnjami in se odpraviva nazaj proti najinemu hotelu v Buggibi.

Dneva še ni konec, zato preostanek popoldneva želiva preživeti na hotelskem bazenu, ampak si hitro premisliva saj je voda ledeno mrzla, zato se odločiva, da se sprehodiva do plaže in preveriva temperaturo morja. Odločitev je bila seveda boljša, saj ima še morje vedno prijetnih 25 stopinj. Vidi se, da je že konec sezone, saj je na plaži samo nekaj ljudi.