Zjutraj se iz mesta Brasov
odpraviva proti naslednjemu mestu Sighisoari, ki je znana predvsem po rojstni
hiši Vlada Tepeša. Prenočišče si najdeva v kampu Aquaris, ki leži zgolj
10 minut peš iz centra starega mestnega jedra Sighisoare. Kamp napram ostalim
ni ravno poceni in nič posebnega, vseeno pa odtehta svoje bližina mesta.Kamp je relativno majhen, ker nas je že sedaj izven sezone kar nekaj šotoristov, zna biti poleti v času glavne sezone kar problem dobiti mesto za naš šotor. V sklopu kampa je tudi
bazen, ki pa je že bil prazen. Lahko pa rečem, da je kamp relativno urejen in
čist, edino sanitarije in tuši so predaleč od prostorov za kampiranje.
Sighisoara (Sigišoara) se nahaja
ob reki Tarnava, ki se nahaja v zgodovinski pokrajini Transilvanija. Staro
mestno jedro Sighisoare ima značilnosti majhnega srednjeveškega utrjenega mesta
in je tudi na seznamu UNESCO svetovne dediščine. Mesto je izredno priljubljena
turistična točka, saj je večina znamenitosti relativno zelo blizu ena drugi,
največja znamenitost mesta je nedvomno 64 metrov visok urni stolp, ki je bil
zgrajen leta 1556, iz vrha urnega stolpa pa je čudovit razgled na Sighisoaro.
Za razgled iz urnega stolpa je potrebno odšteti vstopnino, ki je v bistvu
vstopnina za zgodovinski muzej, ki se nahaja v omenjenem urnem stolpu.
Vstopnina za urni stolp stane na osebo 3.5 €, za fotoaparat računajo še dodatnih
7 eurov.
Sprehodiva se tudi do tako
imenovanega šolskega stopnišča, ki je staro pokrito stopnišče, pokrito z leseno
streho vzdolž celotnega stopnišča. Po prehojenih 175 stopnic pridemo na vrh do luteranske
cerkve, ki je bila zgrajena v poznem gotskem slogu. Na hribu se nahaja tudi
pokopališče, ki vsebuje veliko nemških nagrobnikov.
Zvečer se odpraviva na večerjo v
eno izmed mnogih restavracij v starem mestnem jedru. Ogledujeva si menije ter
cene in sva kar malo razočarana, da imajo precej navite cene za tisto kar
ponujajo, da o angleškem meniju, ki ga seveda sploh nimajo, rajši ne izgubljam
besed.
Že iz potovanj po Aziji sva se
očitno navadila, da se ne vsedeva takoj v prvo restavracijo in naročiva, ampak najprej
na vhodu preveriva cene in ponudbo, če sploh imajo kaj za vegetarijance, saj
meni meso niti približno ne diši. Tako kmalu najdeva restavracijo izven
glavnega vrveža, kjer imajo precej pestro in raznoliko ponudbo, z relativno
ugodnimi cenami. No, vsaj kar sva razumela. Pripetil se nama je manjši
nesporazum. Natakarja že ob prihodu pozdraviva z Hallo, tako, da že v štartu
dava vedeti, da sva tujca. Natakar nama kmalu prinese meni v romunščini, ki pa
nama pri razvozlavanju jedi povzroča kar nekaj preglavic, saj je njihov jezik
popolnoma drugačen od našega in je le tu in tam kakšna beseda, ki sva jo na
meniju razumela. Po približno desetih minutah naju natakar pride vprašati kaj
bova naročila, midva pa še itak ne veva nič. Previdno vprašava, če mogoče
govori angleško in če lahko dobiva meni v angleškem jeziku… No seveda sva
dobila ustrezen meni, naročila ter bila zadovoljna z naročenim.
Kamp Aquaris = 65 lei / (15€)
Sighisoara
Reviewed by Unknown
on
13:42:00
Rating:
![Sighisoara](https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtg5tzsifMrtjUCow2p08OPMUGCfLLUhkUa3x6Bi9FwBiCN98KKMJqVy21sxm5eHrZptrdQLsBGgfc3peY5nVckdC_Ieu6P7VeywO5qEJer6NEq-HRQdTDDztMJXXlx_HdXhIMCAGNsFgZ/s72-c/Romunija+107.jpg)
Ni komentarjev: