Makedonija

Pot sva nadaljevala do Makedonskega mejnega prehoda, kjer sva bila deležna prvega začudenja. Pred nama je v vrsti čakala stara corsa, ko iz nje stopi stric ter se napoti peš proti mejnemu prehodu. V avtu se je kar naenkrat pojavila ena glava več, tako, da  jih je bilo v avtu prej šest. Vse skupaj nebi bilo tako smešno, če nebi bil mejni prehod sredi avtoceste, nekdo pa kar peš čez mejo. Očitno se nobeden ne sekira, kako je kdo prišel do tja. 

Drugo začudenje je bilo na bencinski črpalki, ko je Klemen plačeval račun s kartico, nato pa je blagajnik vprašal za njegovo pin kodo, da jo je kar sam odtipkal v pos. 

Pot nadaljujeva proti Skopju, kjer parkirava avto ter se napotiva proti centru mesta. Skopje bi lahko poimenovala kar mesto kipov, saj na vsakem koraku po centru mesta srečamo najrazličnejše kipe. Skopje je poznano predvsem po kamnitem mostu čez reko Vardar. Most je bil zgrajen v XV. stoletju, nahaja pa se v samem centru mesta ter predstavlja vez med starim in novim delom mesta. Poleg mostu je zelo poznana makedonska ploščat, ki se nahaja zraven prej omenjenega mostu. Na levem bregu reke se nahaja trdnjava Kale, katere stene so bile zgrajene v davnem IV. stoletju. Iz trdnjave imamo lep razgled na stari del Skopja. 

Narodni muzej

Karlov most čez reko Vardar

Trdnjava Kale

Makedonska ploščad

Namenjena sva bila proti stari železniški postaji, ki je po mnenju mnogih najlepša na balkanu, znana pa je predvsem po uri iz leta 1963 ko je Skopje prizadel močan potres. Potres je bil ob 5:17 uri, takrat se je ura ustavila, in še od takrat kaže toliko. Do železniške postaje nama ni uspelo priti, saj se je nad mestom razbesnelo neurje s točo. Vedrila sva v bližnjem nakupovalnem centru, katerega tudi priporočam za brezplačno parkiranje avta. Center se nahaja ob glavni cesti med centrom mesta in železniško postajo.

Do večera sva želela priti do Ohrida, tako sva po nalivu nadaljevala pot proti najini naslednji točki  čez gorovje Mavrovo do Ohridskega jezera. V Ohrid sva prispela že po temi, zato sva si poiskala primerno mesto za divje kampiranje na dovozu na divjo plažo.

Zjutraj sva si ogledala muzej na vodi, ki prikazuje repliko koliščarskega naselja na vodi. 

Pot nadaljujeva proti samostanu Sv. Naum, katerega je leta 895 ustanovil Sv. Naum, samostan pa je posvečen nadangeloma Mihaelu in Gabrielu. V bližini izvira reka Črni Drim, ki je glavni napajalni vir jezera z vodo. V parku lahko vidimo pave, ki se prosto sprehajajo v parku, v dar jih je dobil Tito med svojim obiskom. Ogled samostana je brezplačen, plača se le parkirni prostor. Pri samostanu je veliko stojnic, kjer prodajajo spominke in izdelke iz zelo znanih Ohridskih biserov, ki nastanejo v školjki, drugi so pa luske iz male jezerske ribice. 

Samostan sv. Naum

Park sv. Naum

Prizor pri sv. Naumu

Samo mesto Ohrid nam ponuja ogromno znamenitosti. Ne pravijo mu kar tako balkanski jeruzalem, saj nam okolica ponuja kar 365 cerkva, mesto pa je od leta 1979 tudi pod Unescovo zaščito. V starem delu mesta si lahko ogledamo čarščijo, rimsko utrdbo, ki je bila včasih pomembna vojaška postojanka. Prav tako si lahko ogledamo mesta vrata, tržnico, rimski teater ter staro tiskarna. 

Trdnjava nad mestom  - Ohrid

Ohrid - stara čarščija

Med vožnjo proti Ohridu sva ob cesti opazila tablo za cerkev sv. Katarine, katera je vklesana v skalo. Pot do nje vodi po improvizirani betonski poti skozi nizko grmičevje. Pri cerkvici imamo lep razgled na večji del jezera. 

Cerkev sv. Katarine, katera je vklesana v skalo

Po ogledu sva izkoristila skrito plažo, si pripravila večerjo ter se pripravila na novo divje kampiranje.

Na pot proti Grčiji sva se opravila proti Bitoli, kjer sva si ogledala ostanke antične Heracleje, ki je dobilo ime po mitološkem junaku Herculu. Za ogled ruševin sva odštela 2,5 eur po osebi. Ob vstopu te vprašajo, če boš slikal, ker slikanje še dodatno zaračunajo. Nisva ravno ljubitelja zgodovine in zgodovinskih znamenitosti, zato tudi nisva bila ravno navdušena nad videnim.  Zato sva tudi v bodoče takšne stvari izpustila v ostalih državah. 

Antična Heraclea - Bitola

Makedonija je všeč obema, saj sta tako Skopje kot Ohrid zelo lepa, ljudje prijazni, ugodne cene… Dežela ponuja dosti lepih predvsem pa zanimivih stvari. Predvsem si boma pa makedonijo zapomnila po plačevanju cestnine na vsakih 10-15 kilometrov (1 eur), ter da ni nič nenavadno, če se sredi avtoceste paše osel.